19. november – dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk
Na dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsak tretji petek v novembru, letos 19. novembra, bo že enajstič potekal Tradicionalni slovenski zajtrk pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«. Navezoval se bo namreč na mednarodno leto sadja in zelenjave, ki ga je za letos razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. V ta projekt so vključeni vrtci, osnovne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter druge institucije oz. javni zavodi. Praznovanju dneva slovenske hrane z izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka se vsako leto pridružuje tudi vedno več posameznikov in podjetij.
Glavni namen dneva slovenske hrane je poudarjanje v Sloveniji pridelane hrane, ki se ji na ta dan nameni dodatno pozornost, pridelovalcem in predelovalcem hrane – našim kmetom, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam – pa posebno priznanje. S praznovanjem dneva slovenske hrane in odločitvami za lokalno pridelano hrano, podpiramo napore naših pridelovalcev in predelovalcev hrane in izražamo spoštovanje do njihovega dela. V okviru dneva slovenske hrane poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), za katerega je leta 2011 dala pobudo Čebelarska zveza Slovenije, ko se je projekt tudi prvič izvedel na vseslovenski ravni
Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo sadje slovenskega porekla. Prepoznavanje v Sloveniji pridelanih in predelanih kakovostnih proizvodov omogočajo sheme kakovosti Ekološka pridelava, Izbrana kakovost – Slovenija in Integrirana pridelava, s katero se ponašajo kmetijski pridelki oziroma živila, ki so bila pridelana na ekološki način ali s posebnimi lastnostmi kot so sestava, okolju prijazno pridelava, kakovost surovin, dobrobit živali, način krmljenja, dolžina transportnih poti, predelava, hitrost predelave surovin.
Glavni namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je, da že najmlajši spoznajo pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja. Prav tako je eden ciljev poudarjanje pomena zajtrka za zdravo in uravnoteženo prehrano. Ljudje, ki redno zajtrkujejo imajo boljše prehranske navade, saj v svojo prehrano vnesejo več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob in lažje vzdržujejo primerno telesno težo.
Pomen zajtrka
Zdrava prehrana ni le uravnotežena in zdrava, pomemben je tudi ritem prehranjevanja. Priporoča se uživanje 4 do 5 obrokov na dan v kar naj bi vključili tudi zajtrk. Zajtrk poskrbi za jutranjo energijo, ki jo potrebujemo za uspešen začetek dneva tako za fizično kot miselno aktivnost. Uživanje zajtrka je zato izredno pomembno predvsem pri mladih, saj jim omogoča boljšo pozornost in lažje sledenje učnemu procesu. Raziskave kažejo tudi, da imajo ljudje, ki redno zajtrkujejo, boljše prehranske navade, vnesejo s prehrano več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob ob enem pa tudi lažje vzdržujejo primerno telesno maso.
Pomen lokalne hrane
Ob dnevu slovenske hrane, so izpostavljene tudi prednosti lokalno pridelane hrane, ki se kažejo skozi različne vidike:
• zaradi krajšega transporta in skladiščenja je lokalno pridelana hrana lahko bolj sveža, okusna in hranljiva ter je v primerjavi s hrano, ki je pripeljana od daleč in skladiščena daljši čas;
• ohranja domača delovna mesta in urejenost ter obdelanost podeželja;
• povečuje državno samooskrbo s hrano in zagotavlja večjo prehransko varnost;
• zaradi krajših transportnih poti in manjše uporabe embalaže je okolju prijaznejša.
Pripravite Tradicionalni slovenski zajtrk tudi doma.
Doma lahko skupaj pripravite zajtrk, ki naj vključuje živila, značilna za »klasičen« Tradicionalni slovenski zajtrk. Čeprav Tradicionalni slovenski zajtrk ponazarjajo živila kot so mleko, kruh, med, maslo in jabolko lahko ta dan obeležite tudi z drugimi živili kot so različne kaše, jajca, marmelada, po katerih so prav tako posegali naši predniki in so del naše bogate tradicije. To je hkrati priložnost, da tudi v družinskem krogu ozavestimo pomen lokalne pridelave hrane.